No Border Camp 2006 (slo)
a summer for freedom
Gorizia 1 9 - 23 julij 2006
c.s.o Clandestino / Park Piuma – Peuma v italijasnki Gorici
Center za tujce v Gradišču ob Soči – Gradisca d’Isonzo (v bližini Gorice) deluje že nekaj mesecev in vanj so zaprli več kot 150 oseb.
Nekaj kilometrov stran, v Centru za tujce v Postojni, v Sloveniji, pa že leta zapirajo ženske, otroke, begunce, ki nimajo možnost izhoda iz tega objekta, v katerem so kršene njihove najbolj elementarne pravice.
Italjansko-slovensko šengensko mejo vsako leto ilegalno prestopi na tisoče oseb, pri čemer ta meja pomeni, tako kot v preteklosti, zgodbo o nasilju in nepravičnostih. Ti “sramotni centri” pa na naših ozemljih predstavljajo odprte rane, ki zahtevajo politično delovanje vseh tistih, ki se na tej meji ne uklanjamo in delujemo odporniško. V letih bojev, ki jih imamo za sabo, smo uspeli vzpostaviti med Italijo in Slovenijo učinkovito teritorialno in transnacionalno mrežo, ki nasprotuje tem pošastim šengenske Evrope ter se zavzema za svobodno gibanje in za Evropo, v kateri bo spoštovana pravica do državljanstva.
Kljub našemu nasprotovanju, tako institucionalnemu kot splošno družbenemu, je bivši italijanski notranji minister Pisanu popolnoma prezrl zahteve teritorija in njegovih prebivalcev ter odprl lager v Gradišču – Gradisci. Sočasno pa smo priče, kako so še včeraj italijanske levičarske stranke nasprotovale odprtju lagerja, a danes ga že “vodijo”.
Pri vsem tem pa je ves čas prisotno izsiljevanje z arbitrarnimi evropskimi standardi, ki jih uporabljajo, da bi v vsaki državi opravičili obstoj teh grozljivih sistemov, ki ljudem odvzemajo svobodo in jim izničujejo dostojanstvo.
Vendar pa imajo odgovornost za obstoj teh centrov tudi tisti, ki sodelujejo pri njihovem delovanju. Gre za institucije, ki razglašajo, da migrantom pomagajo, v resnici pa izrabljajo trpljenje migrantov, da se na njihov račun bogatijo. Tak primer je Kooperativa Minerva, ki oskrbuje Center za tujce v Gradišču – Gradisci. V zadnjih tednih so se zgodili pomembni dogodki, ki kažejo na klimo znotraj tega Centra za tujce: samopoškodbe migrantov, odprtje samic in izolacijskih sob, neprestane tenzije med migranti in delavci Minerve, več poskusov pobega, gladovne stavke in pomanjkanje zdravstvene oskrbe za osebe, ki imajo zdravstvene težave. Poleg vsega tega pa je, zaradi režima, ki vlada v teh centrih, še vedno težko ugotoviti, kakšno je dejansko število oseb, ki so dnevno zaprte v centru in tistih, ki premeščene ali deportirane. Danes smo, tako kot včeraj, popolnoma prepričani (ne glede na barvo, ki jo imajo vlade evropskih držav in ne glede na obljube in upanja, ki jih polagamo vanje), da je edini način, s katerim lahko zapremo lager v Gradišču in v Postojni ter ostale v drugih državah ta, da se ponovno permanentno mobiliziramo proti Centrom za tujce in proti pravno-ekonomskemu sistemu, ki jih vzdržuje.
Imamo predlog, ki smo ga predstavili na Skupščini IWW v Veroni, 3 junija in obenem vsem mrežam, ki se v tem boju prepoznajo.Naš predlog je, da začnemo takoj pripravljati mobilizacijo, ki bo zasedla vzhodno mejo Trdnjave Evrope.
Zato vabimo vse lokalne, nacionalne in evropske mreže k sodelovanju in k skupni pripravi tedna akcij, diskusij, glasbe in javnih pobud proti Centrom za tujce in za svobodo gibanja.
V tem tednu lagerji, njihovi oskrbovalci (Kooperativa Minerva in njen direktor Adriano Rucchini) in vsi tisti, ki dovoljujejo njihov obstoj, ne bodo imeli miru, saj mora biti ta sramoten objekt takoj zaprt, tako kot morajo zapreti Center za tujce v Postojni in vse druge kampe za odstranjevanje in deportacijo v Evropi.
Pozivamo vse evropske antirasistične mreže, vse skupine, ki so se v teh letih borile proti lagerjem za migrante, proti rasizmu in prekernosti, na srečanje med 19 in 23 julijem 2006, kjer bomo kot “kamp - bazo” uporabljali Centro Sociale Clandestino (v parku Piuma/Peuma, v italijanski Gorici), iz katerega bomo zasedali mejo in Centre za tujce!
Za svobodo gibanja vseh!